V soboto, 13. aprila 2024 smo člani našega društva obiskali Belo Krajino. Sončno vreme, dobra volja, nasmejani obrazi, pozitivna energija…vse to je že zjutraj napovedovalo čudovit dan. In res je bilo tako.

Po Ireninem kratkem uvodu je vse udeležence pozdravil predsednik Martin Kvartuh, ki ni skrival veselja, da nam je spet uspelo napolnit avtobus. Zaželel nam je lep dan in smo šli…

Ko smo se bližali Metliki nam je Irena na kratko predstavila program in nas poučila o nekaterih pomembnih stvareh, ki smo jih morali vedeti o pokrajini, katero smo obiskali.

Pot nas je najprej peljala v kraj Radovice, kjer nas je v šoli Bistra buča že pričakoval tovariš učitelj Jože. Vrnili smo se v leto 1957 in na humoren in zelo zanimiv način doživeli šolsko uro pouka kot je to bilo nekoč. Nismo se najbolj izkazali, saj naša spričevala, ki smo jih dobili ob koncu pouka, niso blestela. Tovariš učitelj nas je povabil na popravni izpit naslednje leto.

Kaj kmalu smo se poslovili in čez pol ure že bili v Semiču. Lep belokranjski kraj, ki premore vse, kar majhna mesteca potrebujejo. Sredi mesteca nas je že pričakoval gospod Samoel Malnarič, ki nas je odpeljal na svoje posestvo nad Semičem. Vinar, ki z družino obdeluje preko 100 000 trt, nas je povabil v svojo čudovito klet v dveh nivojih, kjer smo lahko uživali v degustaciji njihovih vin. Gospodarjeva mati je zapela in mi smo zapeli z njo. Naš Danijel je raztegnil harmoniko in vse je bilo popolno. Kot so nas navdušila njihova vina, smo mi njih s svojo pesmijo.

V središču Semiča je hotel Smuk, kjer so nam pripravili odlično kosilo s pečenko, kot oni rečejo pečenemu odojku. Smo pojedli, nazdravili, zapeli in že smo bili naprej.

Nekaj sto metrov nižje so nas že pričakovali v Semiški kleti penin, kjer sta nas mladi gospodar Gregor Simonič in njegov oče popeljala v zanimiv svet mehurčkov. Postregli so nam z vrhunskimi peninami in ne boste verjeli, v eni od njih smo okušali celo smrekove vršičke. Samo zdravje, kaj hočeš več.

Iz vsake kleti smo prišli navdušeni, veseli in dobre volje. Ampak ker smo mi vinogradniki, v programu pa je Irena načrtovala obisk pivovarne, ni bila prepričana, če nam bo všeč. Vendar se je ta poteza izkazala za zelo dobro. Le nekaj kilometrov pred Črnomljem je pivovarna Vizir, kjer varijo vrhunska kraft piva in mi smo jih probali kar nekaj. Naučili so nas, da je razlika med degustiranjem vina in piva v tem, da vino okušaš in ga lahko izpljuneš, dočim pivo moraš spit, šele potem veš kakšno je. In mi smo se navodil držali.

Dan se je že nevarno prevešal v noč, čeprav so bile temperature še vedno visoke, smo se mi poslovili in že smo se preko Gorjancev vračali med domače posavske griče. Preživeli smo še en lep dan in spet doživeli veliko lepega.

Irena Bogovčič

foto: Andrej Kvartuh

Foto utrinki s spomladanske ekskurzije po Beli Krajini