Praznik sv. Martina

Praznik sv. Martina

Spoštovane vinogradnice, dragi vinogradniki, članice in člani našega društva

Čas, v katerem se nahajamo, nam žal ne dovoli jesenskih druženj, ki smo jih bili vajeni v preteklih letih. In tako kot lani se moramo tudi letos odpovedati jesenskemu pikniku, kakšni čudoviti ekskurziji ali le pohodu.

Vendar vseeno ne smemo pozabiti starih slovenskih običajev in čeravno v družbi le najožjih prijateljev in družine praznujmo ta naš priljubljen ljudski praznik. Saj je Martinovo dan, ki nekako obeležuje konec jesenskih del na poljih in vinogradih in je začetek uživanja dobrot, ki smo jih čez leto pridelali. Sem sodi tudi dobra vinska kapljica in ravno prijatelji so tisti prvi sodniki, ki preverijo kakovost pridelka. Zato le nazdravimo in pokušajmo to vinsko kapljico. In naj bo tako tudi letos na Martinovo.

“PRŠU JE PRŠU SVETI MARTIN,
ON GA JE KRSTIL, JEST GA BOM PIL.”

In kako je prišlo do tega, da vsako leto,  že od časa naših pradedov, praznujemo Martinovo na god sv. Martina?

Na slovenskem so v mesecu novembru že naši davni predniki iz keltskih časov (to je že res davno) praznovali konec del na poljih in bili hvaležni za dobro letino. Sem sodi tudi vino, ki dozori ravno okrog goda sv. Martina in so ravno zato to praznovanje začeli povezovati z njim. Legenda pravi, da naj bi sv. Martin, prav tako kot Jezus, iz vode naredil vino. Na slovenskem naj bi se tega dne mošt spremenil v vino in ga ravno zato takrat tudi blagoslovimo.

In kako dobro poznamo sv. Martina?

Martin se je rodil v poganski družini leta 316 na Madžarskem. Njegov oče je bil rimski vojak in prav tako je že pri petnajstih vojak postal tudi Martin. Bil pa je velik dobrotnik in usmiljenega srca. Še preden je bil krščen, tako pravi legenda, je beraču podaril polovico svojega rdečega plašča in ga tako ubranil pred mrazom.

Leta 371 so ga izvolili za škofa v Toursu v Franciji. A ker je bil skromen ni želel sprejeti te naloge. Zbežal je in se skril med goske, ki pa so ga z gaganjem izdale. Zaradi te izdaje morajo goske na dan njegove smrti, t.j. 11.novembra, umreti.

“ZA SONCEM SV.MARTINA KMALU PRIDE SNEG, ZMRZLINA.
IN ČE TE TUDI DOBRO GREJE, LE TRI DNI BABJE LETO ŠTEJE.”

In kaj ponudimo gostom za Martinovo?

Gostom, ki jih za Martinovo povabimo v svojo klet, postrežemo s tradicionalnimi jedmi za ta praznik. Na mizi zadiši po pečeni goski ali rački z raznimi nadevi, po dušenem rdečem zelju s kostanjem in domačih mlincih. Seveda zraven paše kozarec ali dva mošta, ki ga namesto škofa krsti in spremeni v vino kar gospodar sam, ki nazdravi s prijatelji in se zahvali bogu za dobro letino…..

“ČE MARTINOVA GOS PO LEDU PLAZI,
O BOŽIČU NAVADNO PO BLATU GAZI”

….in čeprav nam današnji “koronski čas kroji vsakdanjik, pa vseeno ne pozabimo na tradicijo, na šege in navade slovenskega naroda. Družili in srečali se bomo pa…kmalu.

Na zdravje prijatelji vinogradniki in lepo Martinovo vam želimo.

678 Ogledi