Čas, v katerem se nahajamo, nam žal ne dovoli jesenskih druženj, ki smo jih bili vajeni v preteklih letih. In tako kot lani se moramo tudi letos odpovedati jesenskemu pikniku, kakšni čudoviti ekskurziji ali le pohodu.
Na slovenskem so v mesecu novembru že naši davni predniki iz keltskih časov (to je že res davno) praznovali konec del na poljih in bili hvaležni za dobro letino. Sem sodi tudi vino, ki dozori ravno okrog goda sv. Martina in so ravno zato to praznovanje začeli povezovati z njim. Legenda pravi, da naj bi sv. Martin, prav tako kot Jezus, iz vode naredil vino. Na slovenskem naj bi se tega dne mošt spremenil v vino in ga ravno zato takrat tudi blagoslovimo.
Martin se je rodil v poganski družini leta 316 na Madžarskem. Njegov oče je bil rimski vojak in prav tako je že pri petnajstih vojak postal tudi Martin. Bil pa je velik dobrotnik in usmiljenega srca. Še preden je bil krščen, tako pravi legenda, je beraču podaril polovico svojega rdečega plašča in ga tako ubranil pred mrazom.
In kaj ponudimo gostom za Martinovo?
Gostom, ki jih za Martinovo povabimo v svojo klet, postrežemo s tradicionalnimi jedmi za ta praznik. Na mizi zadiši po pečeni goski ali rački z raznimi nadevi, po dušenem rdečem zelju s kostanjem in domačih mlincih. Seveda zraven paše kozarec ali dva mošta, ki ga namesto škofa krsti in spremeni v vino kar gospodar sam, ki nazdravi s prijatelji in se zahvali bogu za dobro letino…..
Na zdravje prijatelji vinogradniki in lepo Martinovo vam želimo.